Popolna družina: V družini nobena stvar ni samoumevna.
Dve pomembni veščini, ki bosta pomagali otroku do boljše samokontrole

Samokontrola je sposobnost ustaviti določeno vedenje. Veliko študij je pokazalo, kako pomembna je samokontrola za življenjski uspeh, vendar hkrati vse več študij zaskrbljujoči kaže na to, da se je sposobnost samokontrole naših otrok v zadnjih desetletjih zmanjšala.

Ne moremo pričakovati, da bodo naši otroci razvili visoko raven samokontrole brez naše pomoči.

O samokontroli razmišljajmo kot o mišicah - kratkoročni napor povzroči, da se počutijo izčrpane in utrujene. Toda z vajo in primernim delom se bo uveljavljanje samokontrole okrepilo, kot se ob redni in primerni vadbi okrepijo mišice.

Dejstvo, da se samokontrole lahko naučimo, je tako žarek upanja za starše kot svetloba na koncu predora za učitelje v vrtcih, šolah in vseh vzgojno-varstvenih ustanovah. Hkrati pa tudi breme; kakšen način ubrati, da otroke in mladostnike učinkovito in hitro naučimo izvajanja samokontrole?

Do cilja lažje pridemo tako, da otroke naučimo dveh spretnosti, ki pospešujeta sposobnost samokontrole: ustvarjalnosti in empatije.

1. Učenje stvarjalnosti

Radi se pohvalimo, da smo družba, ki ceni ustvarjalnost, vendar je ne učimo in je tudi ne spodbujamo. Ustvarjalnost je zelo pomembna pri ustvarjanju idej za reševanje samokontrole. Če bi si otrok lahko zamislil posledice svojega vedenja, bi morda našel drugačne poti za dosego svojega cilja. In oboje zahteva domišljijo.

Otroke moramo naučiti razmišljati o možnih posledicah. Če bomo nehali zgolj poudarjati, česa otroci ne smejo, in začeli učiti, kaj vse je mogoče storiti, bodo otroci videli, da imajo za svoj odziv na voljo več možnosti kot samo sedeti ali udariti. V primeru, ko otroka nadleguje vrstnik in mu to ni všeč, bo vedel, da ima na voljo še vse kaj druga. Lahko joka, lahko pove, da mu to ni všeč, lahko se pretvarja, da vidi nekaj, s čimer odvrne pozornost, lahko se presede, umakne ... Otrokova naloga je, da poskuša s kreativnimi alternativami zaustaviti situacijo, ki mu ne ugaja.

Imaginacijski procesi so močna orodja, s katerimi lahko tudi manjši otroci nadzorujejo pozornost in tako povečajo samokontrolo. Če vzamemo za primer neverjetno težko nalogo – poskušajte si predstavljati, da bi majhen otrok miroval 12 minut. To je za njih skoraj nemogoče (za nekatere je nemogoče že nekaj deset sekund). V povprečju so lahko predšolski otroci v mirovanju 4 minute. Če pa jih prosite, naj bodo naprimer skrivni »opazovalci«, ki morajo stati čisto na miru, da odkrijejo kaj zanimivega, pa so zmožni obstati na mestu tudi do 12 minut.

2. Razvijanje empatije

Za boljšo samokontrolo je zelo pomembna tudi sposobnost empatičnega zaznavanja okolice. S tem otrok zazna, da obstaja razlog, da ne sme ravnati tako, kot bi želel v prvem trenutku. S tem, ko se nauči zaznati in upoštevati čustva drugih, lažje obvladuje svoje obnašanje in tako tudi dolgoročno doseže pozitivne učinke in svoje cilje.

Otroci z bujno domišljijo in postavljene temelje za povečano empatijo, ki jim pomaga razumeti, kako drugi razmišljajo, kaj čutijo, in to jih vodi do povečanja samokontrole. Zakaj nekdo ravna z menoj tako? Ali si zasluži udarec? Če ima otrok razvito empatij, potem bo odgovore na vprašanja našel v več možnostih. Morda mu je dogčas. Morda je žalosten ali vznemirjen zaradi nečesa. Morda ga jezi šolska snov ali se boji kazni, ker je nekaj storil narobe. Takšno razmišljanje lahko otroku pomaga, da bolje razume situacijo, v kateri se znajde. Lahko pomisli na razloge, ki srugega otroka vodijo do njegovega neprimernega vedenja, in s tem lažje prilagodi svoj odziv situaciji.

Samokontrola ne sme biti naš glavni cilj

Samokontrola je »brezkompromisen ne«. Tega je težko slišati v katerikoli starosti. Ampak, če se naučimo videti in izbrati boljši način, kako doseči, kar si želimo, potem ta postane samoregulacija. Samoregulacija nas uči: »Ne moreš početi ali imeti nečesa na tak način, ampak daj, razmisli, kakšne so še druge poti, da prideš do tega.« Ko torej meje samokontrole obarvamo z empatijo in kreativnostjo, zmoremo stvari videti z drugačnimi očmi. Brezkompromisen NE se spremeni v JA.

Seveda ne želimo otrok, ki bi imeli neverjetne sposobnosti samokontrole. Ne želimo, da naš otrok kar sedi in prenaša zbadanje sovrstnika, ne da bi reagiral, saj ima impresivno močno voljo in kontrolo. Želimo si, da se odloči, da bo situacijo rešil kreativno, s spoštovanjem do vseh, ki so vključeni v situacijo, tudi, če je izčrpan po napornem dnevu in je raven samokontrole že nizka.

Da pridemo do tja, je potrebno samo vaditi. Obstajajo načini, ki temeljijo na nevroznanosti in učijo otroke samoregulacije z le nekaj minut vaje vsak dan. Cilj vaje je pridobiti navade ustvarjalnosti, empatije in samokontrole. S tem se bodo sčasoma naučili, kako narediti pravo stvar v pravem trenutku na kar se da enostaven način.

Vsi si želimo, da bi bili naši otroci sposobni dobrega vedenja, ki bi izviralo iz sočutja do ostalih. To jim bo, kot bodočim odraslim omogočilo, da bodo znali usmeriti svojo energijo v razmišljanje na višji ravni, v ustvarjalnost in empatijo, s katero bodo lahko spremenili svet na bolje.

Avtor: mam


Facebook